Prometni problemi v Sloveniji
Slovenijo v zadnjem času pesti veliko prometnih problemov na vseh področjih. Ampak začnimo kar lepo z začetka….
Objavljeno v: Avtomoto, Politika | 2 komentar/ja/ji/jev »
Slovenijo v zadnjem času pesti veliko prometnih problemov na vseh področjih. Ampak začnimo kar lepo z začetka….
Objavljeno v: Avtomoto, Politika | 2 komentar/ja/ji/jev »
Danes me je ob vožnji po ob bližini Letališča Brnik (oz. Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana, še natančneje pa LJLJ) presenetila naslednja slika:

Kako se je to zapuščeno letalo znašlo nekaj kilometrov stran od Letališča Jožeta Pučnika Ljubljana in zakaj je še vedno tam? Dvomim, da bomo v Sloveniji začeli graditi smetišče oz. odlagališče za odslužena letala…
PS: Se opravičujem za slabo kvaliteto slike - posneta je bila iz avtobusa…
Objavljeno v: Foto, Okolje | 4 komentar/ja/ji/jev »
Izraz demokracija izhaja iz grške besede demos, ki pomeni ljudstvo. V osnovi gre za politično ureditev, ki v takšni ali drugačni oblast postavlja v roke ljudstva oz. v večini primerov v roke s strani ljudstva izvoljenih posameznikov.
Zakaj sem se torej odločil, da napišem zapis, ki ga imate na zaslonu pred sabo. Razlogov je več, najpomembnejši pa je verjetno moje nezadovoljstvo nad obliko demokracije, ki trenutno prevladuje v svetu in (kar je tudi najbolj pomembno) Sloveniji.
V demokratično urejeni družbi naj bi bila vsaka odločitev, o kateri odloča družba (volilni upravičenci) oz. izvoljeni predstavniki družbe (poslanci) sprejeta z večino ali v nekaterih primerih celo z dvotretjinsko večino. Žal se ta osnovni koncept demokracije poruši že v začetku, ko izvemo, da je postanete predsednik Združenih držav Amerike, pa čeprav vas ne podpre večina vseh volilnih upravičencev (no, vsaj tistih, ki so prišli na volitve). Ali pa v primeru, ko se ljudstvo na referendumu odloči za eno, vi pa kot del izvršne oblasti (vlada) naredite nekaj drugega. Seveda obstajajo tudi primeri, ki izkazujejo demokratično usmeritev posameznih držav - večina držav, ki v imenu tako ali drugače omenjajo demokracijo s pridevnikom demokratičen (in vsemi njegovimi inačicami) ima (oz. je imela) politično ureditev v slogu komunizma, socializma, totalitarizma, despotizma - ali, oz. še bolj verjetno pa kar vse skupaj. Le kdo še ni slišal za NDR (Nemška demokratična republika), ki je bila pod nadzorom takratne Sovjetske zveze in s tem socialističnokomunistične ureditve ali pa DR Kongo (Demokratična republika Kongo), seveda pa ne smem pozabiti omeniti Demokratične ljudske republike Severne Koreje, pa še katera druga država bi se našla.
Začnimo torej na začetku - ameriški sistem volitev. Predsedniške volitve v Združenih državah Amerike delujejo na principu posredne izvolitve in sicer vsak posameznik izvoli elektorja (oseba s posebno volilno pravico), le-ta pa se zaveže, da bo glasoval za predsedniškega kandidata, ki ga zastopa. Se pravi - če želite izvoliti demokratskega predsedniškega kandidata, morate voliti demokratskega elektorja, ki bo nato v vašem imenu na elektorskih volitvah volil za predsedniškega kandidata, ki ga zastopa. Komplicirano, kajne?
Ta sistem izhaja še s samega začetka neodvisnih ZDA, ko je bilo zaradi takratne tehnologije (če lahko o tehnologiji sploh govorimo) nemogoče, da bi na isti dan več milijonov ljudi izbiralo predsedniškega kandidata. Tako se seveda poveča birokratičnost volitev, vendar je s tem zaradi razporeditve elektorskih glasov možno, da je predsedniški kandidat izvoljen le z večino elektorskih glasov, ne pa tudi z večino “pravih” glasov - glasov volilnih upravičencev. Prav demokratično, ne?
Naslednja zanimiva stvar demokracije so politične stranke. Demokratični parlamenti so ponavadi sestavljeni iz dveh ali več poslanskih skupin, ki največkrat zastopajo politične stranke. Toda, zakaj bi se poslanci sploh povezovali v poslanske skupine oz. politične stranke, če pa so bili izvoljeni s strani ljudstva in so nekako (pravno in realno res ne, moralno pa verjetno) zavezani, da upoštevajo voljo ljudstva, ki jih je izvolilo - ne pa mnenja večine v poslanski skupini. Ravno tu se po mojem mnenju pojavi največji problem večine svetovnih parlamentarnih sistemov in sicer velika večina nekarizmatičnih (beri: ljudstvu neznanih) poslancev sprejema odločitve, ki imajo podlago predvsem v mnenju poslanske skupine. Več kot očitno je, da je nekaterim edini cilj presedeti cel mandat v parlamentu in nato doseči ponovno izvolitev. Poslanca, ki na zasedanjih parlamenta ne glasuje po svojem lastnem mnenju in prepričanju bi morali po mojem mnenju vsaj odstaviti, če ne celo kaznovati zaradi kršenja ustave.
Politične stranke niso aktivne le v parlamentu, pač pa tudi v lokalni politiki. Večina kandidatov na lokalnih volitvah se odloči, da bodo kandidirali na listi določene stranke, saj naj bi imeli s tem večje možnosti za izvolitev. Pa je dejansko res pripadnost neki stranki tako odločilen faktor, da bi se volilec odločil za kandidata za župana oz. svetnika? Bi na primer zaradi zvestosti SDS podprl kandidata, s čigar stališči se ne bi strinjal - izključno zaradi tega, ker kandidira na listi SDS? Verjetno ne. In kako lahko potem stranke “računajo” svoj uspeh na lokalnih volitvah, ko pa (vsaj upam, da je temu tako) večina volilnih upravičencev vsaj na lokalnih volitvah prezre strankarstvo posameznega kandidata, ki se jim zdi najbolj primeren za pozicijo župana oz. svetnika.
Mislim, da je zaenkrat dovolj - nadaljevanje sledi ob naslednji priložnosti, ki mi bo dala misliti…
Objavljeno v: Politika | Ni komentarjev »
Ravno včeraj zvečer sem ugotovil, da je učinkovitost policije na dnu.
Patrulja, oziroma bolje rečeno patrulji sta bili postavljeni na enem samem križišču (v obe smeri). Gre za križišče v Drešinji vasi na cesti Celje - Žalec (in obratno). Približno 100m pred križiščem stoji znak za omejitev hitrosti na 60 km/h. In tako mora voznik tudi če ni nikogar, ki bi prišel iz stranske ceste (ki je mimogrede opremljena z malce čudnim semaforjem) zmanjšati hitrost iz 90 na 60 km/h. Mene je včeraj zvečer (ob 23h, ko s stranske ceste ne pride res nihče) rešil voznik, ki se je peljal nasproti in mi “poblendal” ter me s tem opozoril na policijsko kontrolo.
Vem, da si bo večina ob prebiranju prejšnjega odstavka mislila - treba se je voziti po omejitvah, ne pa divjati. Ne vem, če gre tu ravno za divjanje, ker sem v bistvu samo spregledal znak, s tem pa nisem ogrožal praktično nikogar - razen mogoče policistov, ki so svojo marico pustili na avtobusni postaji (za kar še vedno nisem prepričan, če je popolnoma legalno - glede na to, da je parkiranje na avtobusnih postajah prepovedano).
Ne vidim smisla v tem, da policisti lovijo voznike na dvomljivih točkah oz. tam, kjer se ve, da so pogoji za malce hitrejšo vožnjo kot so omejitve. Ena izmed teh cest je verjetno Celje - Vojnik, kjer je lep čas omejitev 50 km/h, čeprav je povsem ravna cesta. Dvomljivih točk pa je verjetno še več - če se peljete iz Celja skozi Medlog v smeri Levca, morate kljub lepi cesti do Levca peljati 50 km/h - v kolikor pa se peljete v nasprotni smeri, pa se lahko peljete 90 km/h, ker se naselje Levec konča že prej. Povsem podobna situacija je v Zagradu pri Celju.
Še večja ironija je v tem, da vodilni v slovenski policiji pravijo, da bi potrebovali več kadra, če bi želeli uloviti več prekrškarjev. Verjetno so s tem mislili - da bi lahko nastavili več patrulj na dvomljivih mestih, s tem pa v državni proračun prinesli več denarja. A vendar - kdo je bolj nevaren: trezen voznik, ki na povsem ravni in dovolj široki dvopasovni cesti pelje 20 ali 30 km/h čez omejitev, ali koma pijan voznik, ki se pelje po omejitvah?
Zakaj slovenski policisti ne čakajo pijancev pred gostilnami, lokali in ostalimi prostori, kjer točijo alkohol in je znano, da se ljudje tam napijajo? Uradni razlog je verjetno v pomanjkanju osebja - če pa kakšna patrulja slučajno stoji v bližini takšnega kraja, pa verjetno vsak pijanec počaka, da odidejo, preden se odpelje. Učinek - ga ni. Ne vem zakaj smo morali davkoplačevalci plačati vse tiste silne Alfe, Focuse, Mondee in ostale “civilne” avtomobile policije. Da lovijo ekstremno hitre prekrškarje na avtocestih - takšen ulov se verjetno zgodi le nekajkrat na leto. Verjetno pa se nihče ni domislil, da bi lahko civilno preobleko teh avtomobilov uporabili tudi za dosti bolj uporabne stvari.
Objavljeno v: Avtomoto, Politika | 1 komentar »
Glede na to, da sem napol Gorenjc, objavljam tale štos, ki sem ga zadnjič dobil od kolega
15°C
To je najvišja poletna temperatura na Gorenjskem. V Španiji ljudje nosijo plašče in rokavice.
Gorenjci se sončijo, plavajo v Bohinjskem jezeru, ki ima 10°C.
10°C
Francozi se pripravljajo na kurilno sezono.
Gorenjci flancajo rože v svojih vrtih.
5°C
Italijanski avtomobili ne vžgejo več.
Gorenjci se pričnejo voziti na motorjih in zapravljivčkih.
0°C
Destilirana voda zrmzuje.
Voda v Bohinjskem jezeru ja malo gostejša.
-5°C
V Kaliforniji veliko ljudi skoraj zmrzne.
Gorenjci si na dvorišču pripravljajo zadnji piknik pred zimo.
-10°C
Škoti pričnejo s kurilno sezono.
Gorenjci pričnejo nositi dolge rokave.
-20°C
Avstralci bežijo z Mallorce.
Začetek praznovanja na prostem v Bohinju.
-30°C
V Grčiji ljudje množično umirajo zaradi podhladitve.
Gorenjci pričnejo perilo sušiti v zaprtih prostorih.
-40°C
Pariz se je ustavil zaradi mraza.
Gorenjci gredo na hokejsko tekmo na prostem - igrajo Jesenice proti Olimpiji in “ozračje je vroče”.
-50°C
Polarni medvedje se evakuirali severji tečaj.
Iz vojašnice v Bohinjski Beli so sporočili, da so zimske vaje preživetja na prostem prestavljene zaradi visokih temperatur.
-70°C
Dedek Mraz se preseli na jug.
Vojska zapusti vojašnico v Bohinjski Beli in se odpravi na enotedenske priprave, kako preživeti v zimi.
-183°C
Mikrobi v hrani ne preživijo več.
Gorenjske krave se pričnejo pritoževati, da imajo kmetje mrzle roke.
-273°C
Nihanje v atomih preneha.
Gorenjc zamne preklinjati:”Dans’s je pa zahvadv, ejga!”
-300°C
Pekel zmrzne.
Gorenjc sosedu posodi denar.
Objavljeno v: Smeh | 1 komentar »