Slovenijo v zadnjem času pesti veliko prometnih problemov na vseh področjih. Ampak začnimo kar lepo z začetka….

Prvi pereči problem so vsekakor trojanski predori, zaradi katerih se ljudje že dlje časa pritožujejo, saj je hitrost v predorih ob deževnem (in snežnem) vremenu omejena na 60 km/h. Razlog je v sorazmerno gladkem betonskem cestišču - beton je namreč manj hrapav kot asfalt, s tem pa še posebej ob deževnem vremenu ponuja manj oprijema za pnevmatike vozil. Toda zakaj pa potem cestišče v predorih ni narejeno iz asfalta, ki ima tudi ob slabših vremenskih pogojih bistveno boljši oprijem kot beton? Ena izmed glavnih sestavin asfalta je bitumen, naftni derivat, ki pa žal ob določenih pogojih gori - ogenj pa ni ravno dobrodošel v krajših ali daljših predorih, kajne?

Dars, DDC in SCT so se torej odločili za hrapavljenje (te besede ni v SSKJ, kot je že ugotovil Had) betonskega cestišča, s čimer naj bi povečali omejitev s 60 na 100 km/h tudi ob mokrem cestišču. Vse lepo in prav, razen nekaterih zanimivih dejstev, ki jih mediji bodisi namerno bodisi nenamerno prikrivajo javnosti. Verjetno nihče ni seznanjen z dejstvom, zakaj je omejitev hitrosti ob mokrem cestišču v trojanskih (pa tudi ostalih novih predorih na primorski avtocesti) ravno 60 km/h. Razlog je zelo banalen in sicer portali s prometnimi informacijami, ki se nahajajo nad voziščem ne znajo oz. niso zmožni prikazati omejitve 70 km/h, kolikor jo teoretično dopušča obstoječa cestna podlaga v predorih. To pa vendarle ni edina stvar, ki so jo mediji in omenjena podjetja prikrili. Predora Pletovarje in Golo rebro ležita na avtocestnem odseku Arja Vas - Hoče. Večina ljudi, ki se pelje skozi ta predora šele pri izstopu iz obeh predorov opazi čudno tablo, ki označuje prenehanje omejitve hitrosti na 70 km/h. Dejansko pa se izkaže, da tabla za omejitev stoji pred obema predoroma, opremljena pa je z dvema dopolnilnima tablama in sicer tabli označujeta dežne oz. snežne razmere. Zakaj torej ne obnovijo oz. popravijo še betonskega cestišča v obeh omenjenih predorih? Menim, da je razlog povsem enostaven - če ljudem ne utripa in sveti, tako ali tako ne opazijo, s tem pa se tudi nihče ne pritoži nad takšno omejitvijo.

S tem pa še nisem končal kar se tiče trojanskih predorov. Generalni direktor družbe SCT, Ivan Zidar, je namreč izjavil dve zanimivi stvari, ko so ga novinarji vprašali glede afere “Čista lopata”: v trojanskih predorih se bi dalo po njegovih besedah voziti tudi s hitrostjo 140 km/h, če bi predpisi to dovoljevali - verjetno ni seznanjen z dejstvom, da velja omejitev 100 km/h na celotnem avtocestnem odseku od Vranskega do Blagovice zaradi rahlo ožjega cestišča. Kot drugo, pa je zatrdil, da bo SCT sam kril vse stroške sanacije predorov, kljub temu da je odgovornost za spolzko cestišče pripisal nadzoru (DDC). Zanimivo, očitno si lahko SCT brez težav privošči sanacijo, težko dober milijon evrov, pa čeprav sami niso prav nič krivi - ali pač?

Naslednji problem predstavljajo tovornjaki. Veliko ljudi ne ve, da en tovornjak pri povprečni vožnji na povprečni avtocesti naredi za približno 20.000 avtomobilov škode. In ne, nisem se zmotil. So pa zanimive cestnine za tovornjake na naših avtocestah - za običajen avto stane cestnina na cestninski postaji Tepanje 2,55€, za tovornjak s priklopnikom pa 10,20€ - razmerje osebni avto : tovornjak s priklopnikom je torej 1:4 - podobno razmerje pa je tudi na preostalih cestninskih postajah. Glede na poškodbe, ki jih povprečen tovornjak pusti na avtocesti, vozniki tovornjakov plačujejo skorajda nično cestnino, ki pa je za njih še vedno previsoka. Sistem vinjet bo očitno začasno rešil ta problem, ko bodo tovornjakarji plačevali po obstoječih tarifah, vozniki osebnih avtomobilov pa se bomo vozili skorajda brezplačno - sploh tisti, ki avtoceste pogosteje uporabljamo.

Cestnina in obraba avtocest pa vendarle nista edini prometni problem, povezan s tovornjaki. Tovornjakov na naših cestah je z eno besedo - preveč. To še posebej občutijo krajani krajev, ki služijo kot glavni tranzitni koridor za neskončno kolono tovornjakov, ki pač ne morejo peljati kje drugje, avtoceste pa (še) ni. A vendarle, tudi tovornjaki ki se vozijo po avtocestah, povzročajo ostalim prometnim udeležencem nemalo sviih las. Tovornjakarji so pri nas poznani kot tisti udeleženci v prometu, ki se kljub minimalnim razlikam v hitrosti največ prehitevajo, kar pride še posebej do izraza na avtocestah, ko se tovornjaki med seboj prehitevajo v najstrmejše klance, pa čeprav je razlika v hitrostih obeh (ali več) tovornjakov kvečjemu 2 ali 3 kilometre na uro. Kljub temu da to iz neznanega razloga še ni prepovedano vsepovsod, temveč le na nekaterih odsekih avtoceste, se vozniki tovornjakov požvižgajo tudi na takšne znake…

Seveda pa tovornjaki niso edini prometni udeleženci, ki povzročajo najbolj hude prometne nesreče - tu so tudi motoristi. So med tistimi, ki se najbolj pritožujejo glede slabih cestišč in malomarnosti ostalih voznikov, večkrat pa pozabijo omeniti, da so ponavadi med tistimi, ki za največ in največkrat prekoračijo omejitve. Na cesti, ki omgoča hitrost največ 90 na uro se pač ne moreš peljati 120 in se potem čuditi nad slabim cestiščem… Zanimiva je bila tudi nedavna nesreča dveh motoristov in voznice v Kranju, kjer uradno policijsko poročilo kot vzrok nesreče navaja izsiljevanje voznice - neuradni in nepotrjeni vir pa navaja, da je motorist peljal skozi naselje več kot s 100 km/h. Ampak seveda, kriva je voznica, ki bi definitivno morala pričakovati, da ji bo z avtocestno hitrostjo izza ovinka pripeljal motorist.

Potem pa seveda pridemo do večnih problemov z omejitvami in novimi zakoni, ki zadevajo varnost v cestnem prometu. Po eni strani je sicer prav, da se kršitelje (med katerimi se dostikrat znajdem tudi sam) kaznuje, vendar bi bilo treba kaznovati tudi tiste, ki se na določenih cestah vozijo prepočasi - podobno prakso že uveljavljajo v tujini. Veliko ljudi - predvsem starejših - misli, da hitrost ubija in če se bodo peljali 60 kilometrov na uro po avtocesti, se jim ne more zgoditi prav nič. Ko bi le bil svet tako enostaven… Dnevno lahko opazimo ljudi, ki se na avtocesto vključujejo s 40 ali 50 kilometri na uro, kar je celo manj od predpisanih 60 kilometrov, kolikor znaša najmanjša hitrost na naših avtocestah. Takšna situacija je lahko izjemno nevarna, sploh za tistega, ki nič hudega sluteč pelje s 130 kilometri po voznem pasu, naenkrat pa se mu na cestišču pojavi vozilo, ki vozi s tretjino njegove hitrosti - posledica: zaviranje, izmikanje, s tem pa ogromna možnost verižnega trčenja. Seveda se podobna situacija večkrat zgodi tudi pri izvozih z avtoceste, ko vozniki zavirajo na 80 ali celo še manj kilometrov na uro že na voznem pasu - verjetno se jim zdi super, da jim ni treba močneje zavirati, ne zavedajo pa se, da s tem ovirajo celoten promet na avtocesti in mnoge ostale prometne udeležence silijo v nevarno situacijo. A seveda, tega policisti ne morejo izmeriti in s tem je tudi možnost kaznovanja dosti manjša, prispevek v državni proračun pa prav tako.

Verjamem, da bi se večina ljudi bolj držala omejitev, če bi bile le-te bolj smiselne. Na primer, v nekem kraju je omejitev skozi vso naselje 40 km/h, razlog pa je v tem, da je na sredini kraja šola. Vem, da je potrebno zavarovati najbolj ogrožene udeležence v prometu, vendar je temu namenjeno dvignjeno križišče, pred katerim je še posebej znak za omejitev hitrosti na 30 km/h. In zaradi takšnih neumnosti bi se morali vozniki po vsaj 5m široki cesti (vsak pas na cesti, ki ima sredinsko črto, mora biti širok najmanj 2,5m) voziti s 40 km/h.

Objavljeno v kategoriji/ah: Avtomoto, Politika